Zakon o enotni ceni knjige
Brez občutka za majhne založnike in knjigarne
Ko pozno jeseni odpre vrata Slovenski knjižni sejem, začne moje prevajalsko-založniško srce hitreje utripati. Pričakuje veliko toplih, prijaznih besed o majhnih založnikih, ki da so osvežitev, popestritev in sploh dragocena obogatitev slovenskega knjižnega trga. Nekateri zanje uporabljajo izraz butični založniki. Meni taka oznaka ni všeč. Majhni založniki kmalu ne bodo nič od tega, kar sem naštel, ker jih preprosto ne bo več. Glavni razlog za njihovo naglo pešanje je zakon o enotni ceni knjige, ki določa šestmesečno obdobje, ko se cena novih knjig ne sme spremeniti.
Na letošnjem slovenskem knjižnem sejmu so se v debatni kavarni o percepciji cene knjige in o zakonu o enotni ceni knjige pogovarjali pomembni ljudje iz slovenskega založniškega in knjigotrškega sveta: predsednica združenja slovenskih splošnih knjižnic, glavni urednik založbe Mladinska knjiga, predsednica združenja slovenskih knjigotržcev, glavni urednik DZS in predsednica Društva slovenskih založnikov.
Založniki Bronislava Aubelj, Jože Piano in Samo Rugelj so povedali, da zakon ni dosegel cilja in ni ustavil negativnih tokov v založništvu.
Bronislava Aubelj, urednica pri založbi Modrijan, se sprašuje, “kaj naj bi slabša dostopnost knjige, slaba prodaja v knjigarnah, relativno visoka cena in neurejena cenovna politika sploh pomenile in na podlagi česa je bilo vse to ugotovljeno”. Vse našteto naj bi ozdravil ta zakon. Založnik Jože Piano je navedel, da smo v času delovanja zakona doživeli propad najmanj treh neodvisnih knjigarn, tiste ki so ostale, pa se komaj preživljajo. Nekaj založnikov je zaprlo vrata. Boljša dostopnost knjige zaradi enotne cene ne bo spremenila bralne kulture in povečala kupovanja knjig, kar bi izboljšalo razmere v založništvu in položaj avtorjev. K čedalje slabšim razmeram pa je prispevala tudi politika Javne agencije za knjigo, ki zmanjšuje število prejemnikov subvencij.
Samo Rugelj iz založbe UMco je nikakršne učinke zakona potrdil z naslednjim opažanjem: “Podatki kažejo, da je po uveljavitvi zakona o enotni ceni knjige upadla neposredna prodaja prek lastne spletne knjigarne in na lokaciji, kjer poslujemo.” Podobno pravi tudi Piano: “Naši založbi je padla prodaja za več kot 90 odstotkov, zato smo prenehali s prodajo knjig drugih založb.”
Nekoliko drugače pa zakon doživlja Bojan Švigelj, glavni urednik založbe Mladinska knjiga. Njegovo vlogo vidi “predvsem v tem, da preprečuje nelojalno konkurenco trgovskih verig in spletnih prodajaln knjigarnam. Knjigarne pa so daleč največji prodajni kanal. Če bi se zaradi nelojalne konkurence začela podirati knjigarniška infrastruktura, bi bil to začetek konca za celoten knjižni trg in vse, ki smo odvisni od njega.”
V enačbi našega največjega knjigotržca seveda ne boste našli dobrobiti majhnih založnikov brez zidanih knjigarn, ”ki so daleč največji prodajni kanal”. Zakon o enotni ceni knjige za pol leta po izidu vsake nove knjige majhnemu založniku, ki knjige izdaja brez centa podpore Javne agencije za knjigo ali kakega drugega vira javnega denarja, prepoveduje, da vsaj z majhnim popustom s svojo lastno knjigo “nelojalno” konkurira velikanu, ki za komisijsko prodajo v svojih knjigarnah od njega pričakuje 50-odstotni knjigotrški popust. Ta popust je v manjših knjigarnah bistveno nižji, a kaj ko jih že skoraj ni več. Zakon o enotni ceni knjige ob spoštovanju “svetosti” svobodnega trga (ali pač ne?) diskriminira majhne založnike in knjigarne. Majhni (od javnega denarja neodvisni) založniki so žrtve svojevrstnega administrativnega despotizma. Preostane jim samo, da se sprijaznijo z dejstvom, da živijo v svetu, v katerem je Anatole France svobodo ironično definiral z besedami: “Bogati in revni lahko enako svobodno izberejo ali bodo spali pod mostovi in prosjačili na ulicah ali pač ne”.
Priporočam, da čim več knjig, ki jih izdajamo majhni založniki, naročate neposredno z naših spletnih strani. V sedanjih knjigotrških razmerah je to edino zdravilo, ki bi nam lahko pomagalo preživeti in izdati še kakšno dobro knjigo.
Prevajalec, urednik in založnik
Janez Penca