Naročite knjige

Blog

Blog

HOJA - Prezrta, ker je tako blizu

30. november 2016   Zakaj se poznorenesančni pisatelj-filozof Michel de Montaigne bralcem že skoraj pol tisočletja zdi tako poseben? Verjetno bi nam odgovoril da zato, ker je tako navaden, domač in prav zato univerzalen. Navadna, domača in univerzalna je tudi hoja. A če jo pogledamo z razdalje, če “stopimo korak nazaj”, se zavemo njene posebne moči, ki je v dobi, ko se naša telesa sicer veliko premikajo, a malo gibljejo, očitno ne prepoznavamo več.

» Beri več
20 let Vrhunskega dosežka

30. november 2016   Včasih se zavem, da je 20 let rednega izhajanja revije, s katero na slovenska tla presajam znanje o športnem treniranju in drugih vidikih vrhunskega in ljubiteljskega športa, tudi splet srečnih okoliščin. Človek pač mora biti ob določenem času ves na voljo nalogi, ki se ji je zavezal. Za srečno okoliščino štejem, da se je to brez prekinitev dogajalo dvajset let.

» Beri več
Opeke in zgradba

28. september 2016   Posej dejanje in požel boš navado. Posej navado in požel boš značaj. Posej značaj in požel boš usodo. Seveda ta rek v treh povedih predpostavlja, da je dejanje dobro in da sta zato dobri tudi njegovi posledici navada in značaj. Pravično bi torej bilo, da bi bila usoda človeku z dobrim značajem prijazna. Če usodo razumemo širše, kot življenje nasploh, bi v takem primeru smeli govoriti o dobrem življenju.

» Beri več
Neskončno breme uporabnosti vsega

22. september 2016   V eni od preteklih urednikovih besed sem pisal o »veličastni brezkoristnosti teka«. Besedna zveza v navednicah zveni kot paradoks, saj če dobro premislimo, je bil tek v človeški evoluciji še kako uporabna veščina: kot lovci in nabiralci, kar smo bili veliko veliko dlje kot smo vozniki avtomobilov, nam je bil tek še kako v korist – bil je pravzaprav preživetvena veščina.

» Beri več
Šole kot tovarne značajev

18. september 2016   Pravila niso vse, presega jih krepost. Ravnatelj neke angleške deške šole je v 20. letih prejšnjega stoletja dejal: Vzgajati moramo mladeniče, ki bodo uporabni na plesišču in nepogrešljivi v brodolomu.

» Beri več
Kako se drznost zdravo razvije v pogum

16. april 2016   Dolgo nisem vedel, kako bi si razložil pojav, da zelo mladi smučarski skakalci na letalnicah pogosto dosegajo izjemne daljave. Zakaj se to dogaja? Ali mar niso nujna leta izkušenj in na stotine skokov, da se mentalno prekališ in se spustiš tako rekoč z neba v brezno pod seboj?

» Beri več
Kako so se razvili razviti

12. marec 2016   Ne glej, kaj počnem, temveč poslušaj, kaj ti govorim. Zgodovina razkrinkava mit o svobodni trgovini in ponuja stare, preskušene recepte, po katerih pa nerazvitim ne pustijo posegati. Kot političnega analitika vas pošljejo v državo Tretjega sveta. Dežela ima najvišje povprečne carine na svetu, večina njenih prebivalcev nima volilne pravice, kupovanje glasov in volilne prevare so nekaj samoumevnega.

» Beri več
Etika in ekologija

05. marec 2016   Nobenega »drugje« več. Zemlja je naš edini dom, raziskan, poseljen, skoraj do kraja izkoriščen; vemo, da so njeni viri končni in da smo že močno poškodovali njeno ekološko zgradbo. Zmotno prepričanje ekonomije, da je človeško naravo mogoče motivirati samo s sebičnostjo, je razjedlo občutek za Drugega. V ekološkem smislu to pomeni, da s svojo antropocentrično držo ljudje škodujemo tudi vsej drugi živi in neživi naravi.

» Beri več
Recept za nesrečno življenje

12. februar 2016   Eden od aksiomov gladko tekoče ekonomije je, da se ljudje za svojimi interesi ženemo bolj ali manj racionalno. Seštevek posamičnih sebičnosti, ki tako genialno delajo za obče dobro, je Adam Smith pred okrog 200 leti poimenoval – nevidna roka trga. A za doseganje pristne družbene blaginje je poleg individualnega koristoljubja Adam Smith predpostavljal še neko lastnost, ki je bila v njegovem času tako samoumevna, da je veljala za naravno: sočutje kot spodbudo za pomoč soljudem, ki imajo v življenju manj sreče, kot si je človeško bitje zasluži.

» Beri več
Stvari so vedno bolj take, kot so videti, in vedno manj take, kot v resnici so

10. februar 2016   Dandanes so okrog nas vse sami “produkti”. Ko sem bil učitelj, sem poslušal neko predavateljico, ki je o učencih govorila kot o naših “strankah” in o znanju kot “produktu”. Meni so se ob tej latovščini, ki jo je pobrala na kdo ve kakšnem “coachingu”, zmračilo pred očmi. Prišlo mi je na misel, da nam že lep čas nekaj dragocenega pulijo iz rok in da življenje dobiva precej paradoksalen okus.

» Beri več
«  1  2  3  4  5  6  7  8  »